Istoriski razvoj na didaktikata (makedonski) 
Vrsta: Seminarski đ Broj strana: 13 đ Nivo: Filozofski fakultet, Skopje

Zborot didaktika poteknuva od grčkiot zbor didasko-poučuvam; didaskein-da se poučuva; didaktikos-poučen; didaskalos-učitel,nastavnik; didaktika tehne-umeewe ili veština na poučuvawe.
Prvpat vo pedagoškata terminologija ovaa sintagma ja vovel Wolfgang Ratke (1571-1635god.), na preminot od 16 vo 17 vek. Osnovopoložnik na didaktikata kako pedagoška disciplina e poznatiot češki pedagog Jan Amos Komenski (1592-1670). Toa e vreme na socijalni previrawa vo togašna Evropa, vreme na napuštawe na srednovekovieto i na togašnoto crkovno srednovekovno učilište, vreme na reformacija na Martin Luther vo Germanija itn. Zatoa V. Ratke i J.A. Komenski kako humanisti vo vremeto na renesansata pravat založbi za eden nov transformacionen odnos vo reformirawe na učilišteto i toa ne samo vo nego da se menuva kurikularno-modularnata proekcija i realizacija, odnosno nastavnite sodržini, tuku i poučuvaweto.
Vo toj kontekst “Wolfgang Ratke vo 1613 godina vo svojot trud: “methodus didactika”, a i J.A.Komenski vo svojata kniga:”Velika didaktika”, vo 1632 god. Ili Didactica magna ja opredeluvaat didaktikata kako veština na poučuvawe. Duri i podnaslovot na navedeniot trud: “Velika didaktika”glasi: “Opštata veština za toa kako treba da se poučuva sekogo vo se”. Po ovie kusi semantičko-semiološki opredelbi za didaktikata kako pedagoška disciplina, imperativno se nametnuva prašaweto od eden kus istorisko hronološki pregled na razvitokot na didaktikata kako pedagoška disciplina ,a i za pojavata na didaktičkata misla od najrano vreme pa se do denes.
Pedagoško-didaktičkata misla niz svojot istoriski razvitok,vo osnova,može da se podeli na dva periodi: prviot,od začetocite na didaktičkite razmisli pa se do pojavata na Komenski kako osnovopoložnik na didaktikata;a vtoriot period,od Komenski do denes.
Najnapred potsetuvame na faktot deka procesot na poučuvaweto e dolg ,generaciski i večen. Kako pedagoška funkcija poučuvaweto se javuva so pojavata na čovekot. Ušte vo prvobitnoto opštestvo postarite gi poučuvale pomladite luđe kako da se podgotvuvaat za aktiven život i rabota. Proizvodno-rabotnoto iskustvo roditelite go prenesuvale na svoite potomci-naslednici.
Međutoa vo prvoto klasno opštestvo-robovladetelskoto,koga proizvodno-rabotnoto iskustvo se razvilo i proširilo,roditelite veće ne možele toa iskustvo da go prenesuvaat na svoite deca. Togaš se javuvaat i prvite učilišta. A za da se uči vo učilišteto nekoj treba da gi poučuva decata-učenicite. Taka niknuva potrebata taa funkcija da ja obavuva specijalizirano lice koe

---------- OSTATAK TEKSTA NIJE PRIKAZAN. CEO RAD MOŽETE PREUZETI NA SAJTU. ---------- 

www.maturskiradovi.net 

 

MOŽETE NAS KONTAKTIRATI NA E-MAIL: maturskiradovi.net@gmail.com